Hrast Nikole, Tomaževega sinaA Poem by nastasimirHrastHrast Nikole, Tomaževega sina Dvesto poletij stoji hrast sam ob cesti. Znamenje za pešce. Mejni kamen na posestvu. Pastirska senca. Otroško igrišče. Lahko staviš, kako velik je v krogu. Dobro za nabiranje listja za kozo Zavetje pred dežjem. Priča časa. Počivališče za popotnike. Je domovanje sršenov. Mogočen hrast. Je kot čistokrvni konj. Je kot dober vol iz jarma. Izgleda kot dobra letina. Hrast je dober za vaško zbirališče. Samostojno stoji že dvesto let. Razkošen in lep na pogled. In čas mu ni prav nič škodoval. Hrast Nikole, Tomaževega sina, stoji sam. A prišel je hudobnež in mu polomil veje Najprej eno, nato pa še drugo. Ne da bi se ogrel. Ne da bi mu to koristilo. Še naprej bi lomil veje, a so bile previsoke Še vedno stoji. Hrast Nikole, Tomaževega sina Stoji hrast, pohabljen in osamljen! Translated with DeepL © 2023 nastasimir |
Stats
63 Views
Added on October 7, 2023 Last Updated on October 7, 2023 AuthornastasimirPetrovac, Coast of Montenegro, MontenegroAboutLiving in Montenegro Writing poetry short stories and novels. I published one book of poetry one book of short stories and one novel. All written in Montenegrin. more..Writing
|