Hrast Nikole, Tomaževega sina

Hrast Nikole, Tomaževega sina

A Poem by nastasimir
"

Hrast

"

Hrast Nikole, Tomaževega sina

Dvesto poletij stoji hrast sam ob cesti.
Znamenje za pešce.
Mejni kamen na posestvu.
Pastirska senca.
Otroško igrišče.
Lahko staviš, kako velik je v krogu.
Dobro za nabiranje listja za kozo
Zavetje pred dežjem.
Priča časa.
Počivališče za popotnike.
Je domovanje sršenov.
Mogočen hrast.
Je kot čistokrvni konj.
Je kot dober vol iz jarma.
Izgleda kot dobra letina.
Hrast je dober za vaško zbirališče.
Samostojno stoji že dvesto let.
Razkošen in lep na pogled.
In čas mu ni prav nič škodoval.
Hrast Nikole, Tomaževega sina, stoji sam.
A prišel je hudobnež in mu polomil veje
Najprej eno, nato pa še drugo.
Ne da bi se ogrel.
Ne da bi mu to koristilo.
Še naprej bi lomil veje, a so bile previsoke
Še vedno stoji.
Hrast Nikole, Tomaževega sina
Stoji hrast, pohabljen in osamljen!


Translated with DeepL

© 2023 nastasimir


My Review

Would you like to review this Poem?
Login | Register




Share This
Email
Facebook
Twitter
Request Read Request
Add to Library My Library
Subscribe Subscribe


Stats

63 Views
Added on October 7, 2023
Last Updated on October 7, 2023

Author

nastasimir
nastasimir

Petrovac, Coast of Montenegro, Montenegro



About
Living in Montenegro Writing poetry short stories and novels. I published one book of poetry one book of short stories and one novel. All written in Montenegrin. more..

Writing
My Falcon My Falcon

A Poem by nastasimir